Brainspotting je sodobna psihoterapevtska metoda, ki ljudem pomaga pri dostopanju, predelavi in razreševanju travmatičnih spominov, neprijetnih čustev, čustvenih blokad, doživljanju (kronične) bolečine, ipd. Je specifičen pristop, preko katerega lahko sprostimo pretekle travmatične izkušnje ter neprijetne simptome, ki so izven dostopa našega zavedanja. Brainspotting tako omogoči, da stopimo v stik z nezavednim doživljanjem, o katerem sicer ne moremo govoriti ali razmišljati.  

Tekom življenja smo soočeni z različnimi izkušnjami, izmed katerih so nekatere lahko tudi boleče oz. travmatične. Ker nam spomini nanje vzbujajo močna neprijetna čustva (npr. panika, groza, nemoč), jih potlačimo v nezavedno, da bi nas čim manj obremenjevali. Ne glede na to pa na nas še vedno vplivajo, saj so travmatični spomini še vedno del nas, čeprav niti ne vemo, da obstajajo. Na ta način je travma shranjena znotraj našega telesa in v naših možganih ter tako vpliva na naše vsakodnevno delovanje.

Do nezavednih vsebin težje dostopamo zgolj preko običajnih pogovornih tehnik, zato si v terapiji lahko pomagamo z brainspotting-om. Ta temelji na nevrobiološki podlagi, kar pomeni, da v običajno pogovorno terapijo skuša vključiti biološke procese, ki v določnem trenutku potekajo v naših možganih in telesu. Možgani in telo so središče našega doživljanja in usmerjenost našega pogleda vpliva na naše počutje. Ob pogovoru o neki temi ali težavi s katero se klient sooča lahko opazimo, da se ob določeni poziciji pogleda v klientu vzbudijo močna čustva in telesni občutki. To imenujemo brainspot. Brainspot je točka pogleda ki v nas aktivira travmatične ali boleče vsebine, ki so se shranile v določenem delu možganov, hkrati pa aktivira tudi naš telesni odziv nanje (stiskanje v prsih, otrdele mišice, pospešen utrip, mrščenje, trzanje oči, itd.). Če na primer poskusite sami: ko razmišljate o nekem problemu, ki vas vznemirja, obremenjuje in ob tem pogled usmerite levo, desno, gor ali dol, lahko opazite, da v določeni točki čutite večji nemir kot v neki drugi točki. V določeni točki boste na primer čutili močnejšo žalost in tiščanje v prsih, v določeni točki pa vznemirjenja ne bo.

V sami terapiji Brainspotting izgleda tako, da klient najprej skuša oceniti trenutno stopnjo vzburjenosti oz. aktivacije (npr. ali se čuti vznemirjenega, pod stresom, v stiski) in določiti kje v njegovem telesu je ta občutek najmočnejši. Nato terapevt klienta prosi, naj s svojim pogledom sledi njegovemu prstu ali kazalniku. S tem želi terapevt pomagati klientu pri tem, da bi odkril brainspot. Tekom tega procesa terapevt nagovarja klienta, naj v vsaki točki pogleda razmišlja o svojem počutju. Ob tem naj se osredotoči na vsa čustva, misli in telesne občutke, ki jih doživlja v določeni točki pogleda ter se na to sočutno odzivati. Klientovo vztrajanje v določeni poziciji pogleda stimulira brainspot, kar omogoča sproščanje in predelavo travmatičnih spominov.

Na ta način brainspotting spodbuja naravne zmožnosti klientovega telesa za samozdravljenje preteklih travm. Brainspotting tako predstavlja orodje, ki omogoča nevrobiološko lociranje, predelavo in razreševanje travmatičnih, težkih izkušenj in posledičnih simptomov, ki se nahajajo globoko v našem nezavednem. Predstavlja uporaben terapevtski pripomoček, ki klientom omogoči odkrivanje in razumevanje svojih »zamrznjenih« vsebin na globlji ravni kot bi jo lahko dosegli le z običajnimi psihoterapevtskimi tehnikami.